Zacelo se je s slavnim stiskanjem pri srcu pred letenjem, ki ga je dodatno zacinilo spoznanje, da so tablete, ki sem jih kupila v dobri veri, da pomagajo proti str, navadne tablete proti sbosti. Cmok pred letenjem seje zato se malo povecalo.
Cez nekaj ur smo pristali v Tamperah, in ni mi bilo vec jasno, kako me je bilo lahko prej tako strah.
Zvecer sem koncno prisla do cilja in - o cemer sem sanjala ze celo pot sladko zaspala na udobnem kavcu.
Naslednji dan sem posvetila raziskovanju mesta, ob veceru sem ga imelanze v malem prstu. Predvsem je zelo zeleno. In majhno. In polno jezer.
Kakorkoli, zvecer se je ulilo, in dezuje se danes, 3 kasneje. Tudi temperature niso ravno zavidljive, jakna spada pod obvezno opremo.
V ponedeljek sem se preselila v studentski dom in zacel se je sivi vsakdanjik. Pouk do 16. Sprva se je kar malo tezko navaditi, ker so mozgani nastavljeni na pocitnice. Ampak vsseno, malo sem ponosna nase, ker mi gre finscino bolje od ust, kot sem mislila :)
Pa sem spet zasla v malenkosti iz mojega zivljenja in bolj malo povedala o kraju samem. Recimo, da je to moj stil.
ps: vem, mrgoli napak. ampak ko bi vedeli, na kaksno napravico sem tole tipkala, bi se vam zdelo neverjetno :)
