Moram priznati, da sem se zavoljo notranjega miru prenehala informirati o aktualnih zadevah. Televizije že tako nimam, časopisem se zdaj namenoma izogibam (razen če gre za kakšne estetske, (poljudno)znanstvene teme ali kaj podobnega).
Ampak včeraj je naneslo, da sem si ogledala del soočenja med kandidati za kancelerja. Ne preveč, ker nisem mogla zdržati. In ker nisem mogla verjeti, da obstajajo taki ljudje. In da so na takih položajih. V bistvu me bolj šokira, da obstajajo ljudje, ki jih volijo.
Razumem, da politiki izoriščajo svoj položaj, kvasijo lepo zapakirane neumnosti. Pač gledajo le na lastno rit in se zraven izumetničeno smehljajo (bruh).
Ampak, da obstajajo ljudje, ki jih volijo. Ne, tega ne razumem. Kaj imajo od tega, da izvolijo eno tako rit?
Mislim, da imam novo alergijo, alergijo na Faymanna. Zelo akutno se je pojavila včeraj. Meni osebno grozna uporaba demagogije, ampak če ljudem to ustreza....
Kaj res obstajajo ljudje, ki nimajo niti ene možganske celice?
Ampak ja, jaz tako ne smem voliti. Hvala, res! Ker bom lahko čez nekaj let plačevala davke, a volilne pravice ne bom imela. Hvala za tako demokracijo.
Zato se bom spet raje zaprla v svoj sveti svet, se ukvarjala sama s sabo, z osebnostno rastjo, učenjem in novimi spoznanji.
In upala, da me kakšni novi poltični ali kakšni drugi ukrepi ne bomo osebno (pri)zadevali.