O, ne ti svetli beli dan! Zakaj si me obsvetlil in zbudil? Ko sem tako sladko spala? Kaj nisi mogel še malo počakati?
In zakaj tako zgodaj odideš, a? Zvečer, ko te najbolj rabim. Delaš me utrujeno. Preganjaš moje knjige. Motiš. Kaj še nisi slišal za konstantnost. Daj, bodi konstanten, potem se lahko navadim.
Sploh pa ne v soboto. Kaj ne veš, da je sobota dan za lenarjenje. Ja, je! In nedelja.
Kako naj sedaj razmišljam, a? Misli begajo in glava pada.
Oh, ti kava. Zakaj ne držiš z mano? Bodi prava kava in me poživi! Zakaj ne dišiš? Briga me, če si poceni kava. To ni izgovor. Morda pa sploh nisi kava?
Torbica, zakaj si tako draga? Kaj res želiš, da te nosijo le stare dame in zafnanane frklje z bogatimi fanti? Nočeš viseti tudi na moji rami? Daj, pobriši že tisto zoprno ničlo!
Itd.
Keine Kommentare:
Kommentar veröffentlichen