Populizem je grozn. Ni važno čigav. Dobri govorniki so lahko tudi nevarni, ker lahko hitro postanemo nepozorni. Črno-bela slikanja prav tako. Tu bi se moral prižgati alarm.
Ravnokar sem prebrala en članek o rasizmu. Na prvi pogled vse lepo in prav. Kritika rasizma. A pomisliš ugotoviš, da te je le preslepil izvrsten in prepričljiv način pisanja. Ki je prepričal kopico drugih. Ob podrobnem pogledu vidiš, da je enostranski in napad na določeno osebo, ki se mi kar malo smili, ker je res brezupno, če te napade karizmatičen človek z občutkom za jezik.
Opomin, da je vedno treba kritičen, ne glede na to kdo je avtor, kako dobro je napisano ali celo če je zastopano naše mnenje.
Avtor se celo postavi v vlogo žrtve, čeprav se mu ni, zgodilo prav nič. Okoli sebe vidi le rasizem in razloge za svoj neuspeh išče v rasizmu. Razlog, da ne dobi službe, vidi v rasizmu. Kaj če bi razlog iskal v pomanjkanju izobrazbe? Naprimer, ker po raziskovanju je namreč nima. In tako dalje. Zakaj je zdaj tako popularno pretiravati v drugo stran?
Nehaj.
Hvala.
Keine Kommentare:
Kommentar veröffentlichen